Med manj opaznimi, a zato nič manj pomembnimi sledmi preteklosti v Ankaranu je javna krušna peč ob Jadranski cesti. Marsikdo se pelje mimo nje oziroma sprehodi ne da bi se vprašal, kakšno vlogo je nekoč imela v vsakdanjem življenju domačinov. Danes je tih spomenik nekdanjemu načinu življenja, ko so si ljudje delo pogosto delili, kruh pa je bil veliko več kot le vsakodnevno živilo.
V istrskih vaseh javne krušne peči nekoč niso bile redkost. Zgradili so jih tam, kjer je ena peč lahko služila več družinam ali celotni soseščini. Tako so prihranili drva in čas, predvsem pa ohranjali običaj skupnega pečenja kruha. Določeni dnevi so bili namenjeni peki, ko so gospodinje druga za drugo prinašale pripravljeno testo in čakale, da bo prišla na vrsto njihova hlebec.
Peka kruha je bila poseben obred. Peč je bilo treba najprej dobro zakuriti, nato odstraniti žerjavico in pripraviti ravno prav segreto kurišče. Pred uporabo sodobnih krušnih peči so v Istri kruh pogosto pekli tudi na odprtem ognjišču pod črpnjo – glineno ali kovinsko kupolo, prekrito z žerjavico. Takšen način peke je bil stoletja del istrske kulinarične tradicije.
Ankaranska krušna peč izstopa tudi po svojih dimenzijah. Strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije menijo, da je bila zaradi svoje velikosti namenjena širši skupnosti, kar kaže, da ni služila le eni hiši, temveč večjemu številu okoliških prebivalcev. Tudi zato predstavlja dragocen dokaz nekdanjega vaškega življenja.
Čeprav danes kruha v njej ne pečejo več, peč ostaja pomemben del lokalne dediščine. Spominja na čase, ko je bilo življenje počasnejše, delo bolj povezano s skupnostjo, vsakdan pa tesneje odvisen od sodelovanja med sosedi. V njej se skriva zgodba o varčnosti, iznajdljivosti in medsebojni pomoči – vrednotah, ki so stoletja oblikovale življenje istrskih vasi.
Ko se naslednjič ustavite ob tej stari peči, si velja predstavljati vonj po sveže pečenem kruhu, živahne pogovore med vaščani in potrpežljivo čakanje otrok na še topel hlebec. Takšni prizori so bili nekoč del vsakdana, danes pa jih ohranjajo predvsem redki, a dragoceni spomeniki, kakršna je javna krušna peč v Ankaranu.
Uredništvo Ankaran.si