Luka Koper v okviru poskusnega projekta del materiala, ki nastaja pri poglabljanju in čiščenju pristaniških plovnih poti, odlaga v morje. Za poskus je bilo izbrano območje sidrišča pri Debelem rtiču, kjer spremljajo morebitne vplive na kakovost morja in morski ekosistem. Dosedanji rezultati monitoringa po navedbah pristanišča ne kažejo pomembnejših negativnih posledic, spremljanje pa se bo nadaljevalo.
Vzdrževanje zadostne globine plovnih poti je eden od stalnih izzivov koprskega pristanišča. Na morskem dnu se namreč nabirata mulj in drug sediment, ki ju je treba zaradi varne plovbe večjih ladij redno odstranjevati.
Pri tem nastajajo velike količine izkopanega materiala. Samo lani so ga po podatkih, predstavljenih v prispevku Radia Koper, odstranili približno 137.000 kubičnih metrov. Večino so doslej odlagali na območju ankaranske bonifike, iskanje dolgoročnejših rešitev pa je Luko Koper spodbudilo k preizkusu odlaganja dela materiala nazaj v morsko okolje.
V okviru projekta so doslej v morje odložili približno 5.000 kubičnih metrov izkopanega materiala, in sicer na globini okoli 20 metrov.
Poskusna lokacija na območju Debelega rtiča
Za poskusno odlaganje je bilo določeno območje pri Debelem rtiču, znotraj sidrišča. Kot je za Radio Koper pojasnil član uprave Luke Koper Vojko Rotar, je lokacija dovolj oddaljena od naseljenih območij ter od prostorov, kjer potekajo turistične, športne in ribolovne dejavnosti.
Prav izbira območja je eden ključnih elementov projekta, saj želijo ugotoviti, ali je mogoče naravno izkopani material ob ustreznem nadzoru odlagati v morje brez pomembnejših posledic za okolje.
Dosedanje kemične in biološke raziskave po navedbah Luke Koper kažejo spodbudne rezultate. Za zdaj naj ne bi zaznali vplivov na kakovost morja ali pomembnejših sprememb biotske raznovrstnosti.
Spremljanje ne zajema le kakovosti vode. Raziskovalci opazujejo tudi stanje nevretenčarjev in podmorskih travnikov, v morje pa so namestili tudi kletko s klapavicami. Školjke so zaradi občutljivosti na spremembe v morskem okolju pomemben pokazatelj morebitnega onesnaženja. Tudi pri njih doslej po navedbah pristanišča niso zaznali negativnih vplivov.
Med neposrednimi posledicami odlaganja materiala se je pokazala predvsem začasno povečana motnost vode. Ta je po dosedanjih opažanjih izzvenela v nekaj urah.
Spremljanje še ni končano
Prvi rezultati so torej ugodni, vendar projekt še poteka in dokončnih zaključkov še ni mogoče sprejeti. Spremljanje stanja nevretenčarjev naj bi trajalo še najmanj prihodnje leto, nadaljevalo pa se bo tudi opazovanje podmorskih travnikov.
Če bodo tudi dolgoročnejše raziskave potrdile, da takšen način ravnanja z ustreznim izkopanim materialom nima pomembnejših vplivov na morsko okolje, bi lahko postal ena od možnosti za reševanje velikih količin sedimenta, ki nastajajo pri vzdrževanju pristaniških plovnih poti.
Za območje Ankarana je pri tem posebej pomembno, da se spremljanje ne omeji le na prve mesece po odlaganju, temveč da se morebitni vplivi na morje in občutljive obalne ekosisteme preverjajo dolgoročno. Prav nadaljnji rezultati monitoringa bodo pokazali, ali je mogoče takšno prakso izvajati tudi v prihodnje in pod kakšnimi pogoji.Vir: Radio Koper
Uredništvo Ankaran.si